Beli gaber
Slovensko ime: Beli gaber
Latinsko ime: Carpinus betulus
Opis rastline:
Videz: Je visoko drevo, ki zraste do 25 m. Ima neenakomerno krošnjo, deblo je skrivenčeno, po deblu potekajo podolžne brazde.
Lubje: Je gladko in sivo-rdeče barve, pozneje so na njem odebeljene kačasto vijugaste razpoke. Deblo postane kmalu grčavo in brazdasto.
Listi: So od 8 do 10 cm dolgi, podolgovati in jajčasti, po robu pa so napiljeni. Ravne žile so zelo izrazite.
Cvetovi: Je enodomno drevo. Moški cvetovi so brez cvetnega odevala, imajo 7 – 9 prašnikov in rastejo po 1 v zalistju podpornega lista. Združeni so v 4-6 cm dolge zelenkaste mačice, ki se aprila razvijejo iz cvetnih brstov na lanskih poganjkih. Ženska socvetja so le do 2 cm dolga in tanjša, razvijejo se na koncu poganjkov.
Plodovi: Njegovi plodovi so majhni sploščeni oreški, ki ležijo na trikrpih ovršnih listih in dozorijo oktobra. Plodovi so združeni v nekakšne viseče klase.
Uporabnost: Gabrov les je eden najtrših in najmočnejših lesov, ki pa je zelo slabo obstojen. Razen za kurjavo se uporablja za izdelavo kladivc pri klavirjih, delov pihal in lesenih delov različnih stiskalnic. Nekoč so iz njega izdelovali prečke in pesta koles za vozove, zobce mlinskih koles, krogle za balinanje, keglje ali lesene vijake in čoke za sekanje mesa. Listje z narezanih vej je bila nekoč priljubljena živinska krma.
Zanimivosti: Najdebelejši v Sloveniji je Kuharjev navadni beli gaber v Zaborštu pri Kostanjevici na Krki z obsegom 470 cm in višino 15 m. Cvetni prah lahko povzroča alergijo. Po ljudskem verovanju sveto drevo s čarobno močjo (vanj naj ne bi nikoli udarila strela).
Opis pripravil:Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije