Bukev
Slovensko ime: Bukev
Latinsko ime: Fagus sylvatica
Opis rastline:
Videz: Do 40 m visoko drevo, krošnja, vejnata in gosta. Dočaka do 150 let starosti. Les je trd in težak. Koreninski sistem je razvejan, srednje globok.
Lubje: Svetlosivo, do visoke starosti gladko, posejano z belkastimi pegami.
Listi: 6-8 cm dolgi, bleščeči se in jajčasti, celorobi in rahlo valoviti, na robovih koničasti. Premenjalno nameščeni. Sprva so svetlozeleni, svileno dlakavi, pozneje so temno zeleni, jeseni rumenordeči. Ko se posuše, ostanejo delno na drevesu do spomladi.
Cvetovi: Bukev je enodomno, vetrocvetno drevo, moški kroglasti cvetovi vise v šopih na dolgih pecljih, ženski pa v parih v dlakavem ovoju. Cveti maja.
Plodovi: Po dva ostroroba 1-2 cm dolga rjava oreška, žira v lupinici z mehkimi bodicami, ki se, ko dozorijo, odpro s štirimi loputami.
Uporabnost: V Sloveniji je navadna bukev med gospodarsko najpomembnejšimi vrstami. Ima trd, težek, elastičen in na prostem slabše obstojen les z veliko ogrevalno močjo. Iz njega pridobivajo kakovostno oglje. Les je uporaben zlasti za izdelavo upognjenega pohištva, parketa, vezanih plošč in za železniške pragove. Slabši les uporabljajo za pridobivanje celuloze. Plodovi bukve so užitni, vendar samo kuhani ali praženi. Surov žir pa so nekoč uporabljali za hrano prašičem. Navadna bukev je tudi okrasno drevo, primerno za večje parke, vrtove in drevorede. Zelo priljubljene so sorte z rdečimi listi. Znanih je menda več kot 250 rab bukovine.
Zanimivosti: Najdebelejša bukev v Sloveniji, ki pa se v zadnjih letih suši, je Spolobničarjeva bukev v Staro Oselici na Svodnjem, z obsegom debla 624 cm.
Bukev naj bi bila varuhinja pred strelo, in v njo naj ne bi nikoli udarila strela, ker je sveta in je dala Mariji z Detetom zavetje. Pri Keltih je imela vlogo mejnega drevesa, ker je njen dan, to je 22. december, jesen prešla v zimo.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije