Češnja divja
Slovensko ime: Češnja divja
Latinsko ime: Prunus avium
Opis rastline:
Videz: Je do 20 m visoko listopadno drevo z deblom, ki je pogosto izraženo vse do vrha krošnje in z vodoravnimi vejami, ki včasih rastejo v izrazitih vejnih vencih. Značilni so dolgi in kratki poganjki, na dolgih so brsti zašiljeni, rastejo posamič in iz njih se razvijejo samo novi poganjki z listi.
Lubje: Svetlečo rdečkastorjavo do sivorjavo, ki odpada v širokih prečnih pasovih.
Listi: So podolgovato ovalni do narobejajčasti, nažagani in premenjalno nameščeni. Na spodnji strani imajo več rdečih žlez za izločanje medičine.
Cvetovi: Je enodomna in žužkocvetna vrsta. Na kratkih poganjkih rastejo brsti v skupinah, med njimi prevladujejo okroglasti cvetni brsti, iz katerih se razvijejo nežno beli cvetovi. Cveti aprila in maja, hkrati z olistanjem ali malo pred njim.
Plodovi: Koščičasti plodovi – češnje - dozorijo sredi poletja. Češnje so okroglaste, okrog 1 cm, debele, rdeče, popolnoma zrele tudi črne, sladke in dišeče. V sočnem osemenju je koščica z gladko površino.
Uporabnost: Češnjevina je srednje težek, rdečkasto-rumen do rdečerjav, lep in zelo priljubljen les, ki pa na prostem ni preveč trajen, uporabljajo ga v mizarstvo, strugarstvu, za izdelovanje glasbil. Zelo cenjeno je tudi pohištvo iz češnjevine. Kakovosten les ima na trgu visoko vrednost. Plodove uživamo sveže ali predelane v kompot, marmelado, sok, vino, žganje. So tudi zdravilni in pomagajo pri različnih srčnih in ledvičnih boleznih, revmi, debelosti in dobro vplivajo na rast kosti in zob. Češnja je ena najpriljubljenejših sadnih dreves. Današnje plemenite sorte z debelimi, sočnimi plodovi so vzgojili iz divje češnje in jih danes najpogosteje razmnožujejo s cepljenjem nanje.
Zanimivosti: Marsikje imajo navado, na 4. Decembra, na dan sv, Barbare, narežejo češnjeve veje in jih postavijo v vazo. Če se vejica do božiča razcvete, bo prihodnje leto v hiši zagotovo poroka, razcvetele veje, pa tudi naznanjajo srečo in zdravje. Ljudsko izročilo tudi pravi, da je češnjev cvet tako lep, da ga je na Koroškem menda hotel imeti sam vrag. Hotel je dobiti šopek cvetočih vejic sadnega drevesa. Vse vejice pa so morale biti utrgane na lucijino zjutraj pred sončnim vzhodom. Če si s tem šopkom stal med polnočnico na cerkvenem pragu, je menda pritekel vrag in ponujal za šopek, kar bi kdo hotel!
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije