Črna jelša
Slovensko ime: Črna jelša
Latinsko ime: Alnus glutinosa
Opis rastline:
Videz: Do 25 m visoko drevo, sprva je valjasto s koničasto krošnjo, pozneje se krošnja zaobli. Deblo sega vse do krošenj. Včasih raste iz ene korenine več debel. Veje štrlijo vodoravno. Koreninski sistem je srčast in dobro razvit, nima sicer glavne korenine ima pa razvite 3-4 močno razrasle stranske korenine.
Lubje: Na mladem drevesu je gladko, bleščeče se, zelenkasto rjavo, pozneje je črno in razpokano v ploščice.
Listi: Do 10 cm dolgi, jajčasti, na koncu zaobljeni, enojno napihnjeni, na spodnji strani so svetlejši, enostavni. Ko so mladi, so tudi lepljivi. Jeseni listje odpade, ko je še zeleno.
Cvetovi: Je enodomna in vetrocvetna vrsta, cveti februarja in marca že pred olistanjem. Moški in ženski cvetovi se na drevesu razvijejo že poleti, moški v nekaj cm dolgih, v skupine po 3-4 združenih v trdih vijoličastih mačicah, ženski kot drobni temno rdeči klaski v skupinah po 2-8. čez zimo mirujejo nato pa se spomladi moški razvijejo v10 cm dolge rumenorjave mačice, ženski v drobne, pokončne, rdeče klaske.
Plodovi: Ženske mačice med zorenjem olesene, seme, sploščeni krilati rjavi oreški, padejo iz njih šele po koncu zime.
Uporabnost: Les je zelo kakovosten. Je lahek, mehek in redčkastobel, lahko se cepi in dobro obdeluje, na zraku zaradi oksidacije kmalu pordeči, v vodi pa je izjemno trajen. V Prekmurju je pomemben gradbeni les. Luščenec se uporablja kot imitacija tropskega lesa.
Zanimivosti: Skoraj polovica Benetk, tudi znameniti most Rialto, stoji na jelševih pilotih. V Prekmurju iz njega izdelujejo cokle, svinčnike, krste, pipe za vinske sode in škatlice za cigarete. Najboljše oglje za izdelavo smodnika pridobivajo iz lesa črne jelše.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije