Črni bezeg

Image title

Slovensko ime: ČRNI BEZEG
Latinsko ime: Sambucus nigra


Opis rastline
Videz
: je običajno do 7 m visok grm. V nekaterih primerih se lahko razvije v drevo, ki doseže višino do 10 ali (zelo redko) 12 m. Bezeg je razširjen po vsej Sloveniji. Dobro uspeva na globokih humoznih tleh z veliko dušika. Rad ima zmerno vlažna in vlažna rastišča. Dobro uspeva tako na prostem na polnem soncu ali v polsenci. Običajno uspeva na gozdnem robu, ob gozdnih jasah, na posekah in v bližini človeških bivališč. Najdemo ga v številnih vrtovih, kamor ga običajno prinesejo ptice. Črni bezeg je svoje ime dobil po črnih jagodah. Listi: Listi so navzkrižno razporejeni, dolgi od 10 do 30 cm in lihopernato sestavljeni iz 5 do 7 eliptičnih do 10 cm dolgih lističev, ki so na koncu ošiljeni na robu pa nazobčani. Če jih zmečkamo, zaznamo značilen bezgov vonj. Je pionirska rastlina in vir hrane divjim živalim. Varuje tla in pospešuje kroženje hranil. Z listnim opadom izboljšuje kakovost tal. Je pokazatelj z dušikom bogatih tal, saj za uspevanje potrebuje večje količine dušika. Njegovi plodovi so pomembna hrana za številne ptice in druge živali.
Cvetovi
: Cvetovi so drobni, bele barve, z močnim in značilnim vonjem. So dvospolni. Združeni so v do 10 cm velike navidezne kobule. Na zunanjem robu navideznih kobulov so jalovi cvetovi, katerih namen je privabljati žuželke. Cveti maja in junija.
Plodovi
: So jagode, ki dozorijo avgusta in septembra. Vsebujejo tri rjavkaste koščice.

Uporabnost: Bezgov les je zelo trd in kakovosten. Veje, ki imajo mehak stržen, se uporabljajo za izdelavo piščali. Zaradi močnega vonja bezgove listje privezujejo na konje, da odganjajo muhe.

Zanimivosti: Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca.


Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije