Črni gaber
Slovensko ime: Črni gaber
Latinsko ime: Ostrya carpinifolia
Opis rastline:
Videz: Je do 20 m visoki in 50 cm debelo listopadno drevo. Vrsta ima široko razvejano krošnjo in masivno, pogosto krivo deblo, ki na pobočju pogosto raste nekoliko postrani. Koreninski sistem je dobro razvit in globok
Lubje: Je temno, skoraj črno in razpokano. Z debla odstopajo pravokotne, tanke luske lubja. Te so lahko majhne ali pa včasih celo 20 cm velike.
Listi: Listi so premenjalno nameščeni, so enostavni, podolgovato jajčasti ali eliptični in zašiljeni, po robu dvakrat napiljeni, dolgi 5-13 cm in široki 2-6 cm, zgoraj temno zeleni, bleščeči, spodaj svetlejši in ob žilah dlakavi.
Cvetovi: Enodomna in vetrocvetna vrsta, ki cveti aprila in maja meseca. Moška socvetja so v obliki mačic na koncu poganjkov pojavijo že poleti, med cvetenjem naslednje pomladi so dolge do 12 cm. Ženski cvetovi so združeni v zelenkaste klaske razvijejo se šele spomladi z olistanjem.
Plodovi: Dozorijo julija in avgusta in na drevesu ostanejo vse do zime. Združeni so v storžasta soplodja ki spominjajo na plodove hmelja.
Uporabnost: Les črnega gabra je trd in težak, ima slabo razločne letnice. Uporablja se predvsem za kurjavo in za izdelavo orodja, včasih so ga uporabljali v kolarstvu, rezbarstvu in tekstilni industriji.
Zanimivosti:
Najdebelejši znani črni gaber raste pri cerkvi sv. Tomaža nad Vojnikom pri Celju, drevo ima obseg 317 cm in je visoko 18 m.
Mešički pri plodu so porasli z drobnimi ostrimi dlačicami, ki pri človeku lahko povzročijo vnetje kože.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije