Evropski macesen
Slovensko ime: EVROPSKI MACESEN
Latinsko ime: Larix decidua
Opis rastline:
Videz: Je do 40 m visoko listopadno iglasto drevo, z dobro razvitim koreninskim sistemom, ki ima močno glavno korenino. Deblo je ravno in polnolesno. Krošnja je jajčasto stožčasta, presvetljena in redka, veje so večinoma vodoravne ali povešene in ne rastejo v vejnih vencih.
Lubje: Skorja je debela, sivorjava in vzdolžno globoko razbrazdana.
Listi: Na kratkih poganjkih iglice izraščajo v šopkih po 20 – 50. Na dolgih poganjkih rastejo posamezno in so spiralno nameščene.
Cvetovi: Je enodomna in vetrocvetna rastlina. Cvetovi izraščajo iz kratkih poganjkov, moški cvetovi so rumeni, okroglasti on veliki do 1 cm, ženska storžasta socvetja so do 2 cm velika, rdeča ali včasih zelena. Cveti od marca do maja hkrati z olistanjem.
Plodovi: Rjavkasti majhni storži in jajčasti. Dozorijo oktobra prvo leto, na vejah pa ostanejo še dve leti.
Uporabnost: Macesnovina je odličen les, sestavljen iz rumenkaste beljave in rdečkasto obarvane jedrovine. Je elastičen, obstojen in široko uporaben v gradbeništvu, mizarstvu in pri izdelavi posode na visokogorskih kmetijah. Marsikakšen pastirski stan in kozolec je iz macesna. Smola ima zdravilne učinke, macesnov ali venecijanski terpentin so prav tako uporabljali v zdravilstvu. Zaradi nežne, svetle krošnje in lepih, zlato rumenih jesenskih barv je priljubljeno okrasno drevo po parkih in večjih vrtovih.
Zanimivosti: Najdebelejši macesen v Sloveniji raste na pobočju pod Krofičko nad Logarsko dolino. Njegov obseg je 465 cm, visok pa je 29 m. Macesen v Mali Pišnici, pa z ocenjeno starostjo okrog 1000 let velja za eno najstarejših slovenskih dreves. Macesen, ki raste na Tirolskem naj bi bil zanesljivo star najmanj 2300 let.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije