Hrast cer
Slovensko ime: CER
Latinsko ime: Quercus cerris
Opis rastline:
Videz: Je do 35 m visoko in več kot 1 m debelo listopadno drevo. Je vrsta s precej ravnim deblom, široko redko krošnjo in dobro razvitim globokim koreninskim sistemom z močno glavno korenino. Skorja je zelo debela in globoko vzdolžno razbrazdana, med razpokami značilno rdeče oranžna. Naravno je razširjen v južni in jugovzhodni Evropi ter v Mali Aziji in Siriji. V Sloveniji raste cer samoniklo samo na toplejših predelih. V pasu med 400 in 600 m n. v. Pojavlja se v vseh hrastovih združbah, razen v poplavnih dobovih je največkrat kot primes. Popolnoma lahko prevladuje na osiromašenih in sušnih rastiščih, kjer so zaradi steljarjenja razmere poslabšale za uspevanje drugih listavcev. S tem opravlja varovalno vlogo. Najraje raste na globokih in večinoma suhih tleh na silikatu ali redkeje na apnencu, majhno prednost daje rahlo kislim tleh. Je svetljoljubna vrsta, zelo dobro prenaša sušo in onesnažen zrak in je odporen proti vetru. Slabše prenaša nizke zimske temperature, ki povzročajo vzdolžne razpoke v lesu.
Listi: Listi so variabilni, premenjalno nameščeni, pernato krpati, na vsaki strani lista imajo 4-9 neenakih priostrenih krp, dolgi so 5-15 cm in široki do 9 cm, zgoraj temno zeleni, bleščeči in hrapavi, spodaj svetlejši in včasih dlakavi.
Cvetovi:
Plodovi: Je želod na drevesu zraste v prvem letu le do velikosti graha, dozori pa šele septembra ali oktobra naslednje leto. Želod se od ostalih vrst želoda loči po nitastih, 1 cm dolgih kaveljčasto zavitih izrastkih na skledici.
Uporabnost: Cerovina je trd, težek in težko cepljiv les. Težko ga je obdelovati, zato ge manj uporabljajo za predelavo. Zadnje čase iz cerovine izdelujejo zelo lepe parkete. Uporaben je za proizvodno celuloze in za kurjavo.
Zanimivosti: Najdebelejši cer raste na Vetrniku nad Senovim; obseg njegovega debla je 500 cm, visok pa je 20 m. Želod je bil nekoč pomembna prašičja hrana.
Pražen in zmlet želod je služil kot kavni nadomestek. Skorja vsebuje veliko čreslovin, ki so jo nekoč uporabljali za strojenje kož.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije