Hrast graden
Slovensko ime: GRADEN
Latinsko ime: Quercus petraea
Opis rastline:
Videz: Graden imenovan tudi zimski hrast, je do 40 m visoko, do 3 m debelo in do 700 let staro listopadno drevo, z ravnim, pogosto še visoko v krošnji razvitim deblom. Veje so manj ukrivljene, tanjše in bolj na gosto porasle z vejicami kot pri dobu. Krošnja je gosta, pravilneje oblikovana in nekoliko ožja kot pri dobu. Koreninski sistem ima glavno zelo močno korenino, ter močne stranske korenine, podobno dobovemu.
Lubje: Skorja na starejših drevesih je precej tanka, do 2 cm debela, sivorjava in plitvo razpokana.
Listi: Listi so premenjalno nameščeni, pernato krpati, dolgi 8-12 cm in široki 7 cm ter imajo 5-7 parov približno enako velikih krp. Listi so pa spodnji strani porasli z značilnimi, samo s povečevalnim steklom vidnimi zvezdastimi dlačicami, kakršnih dob nima. Dno listne ploskve je klinasto, včasih zaokroženo, vendar nikoli uhljato.
Cvetovi: Moške mačice so rumene in viseče, 4-6 cm dolge, ženski cvetovi tvorijo sedeče klase in rastejo v skupinah po 2-5. Plod je debel enosemenski orešek (želod), ki je nekoliko krajši in debelejši kot pri dobu. Oreški dozorijo v prvem letu oktobra. Je enodomna in vetrocvetna drevesna vrsta, cveti maja hkrati z olistanjem.
Plodovi: Plod, ki ga imenujemo želod, je orešek in zraste v čašasti strukturi, imenovani kapica. Vsak želod vsebuje eno seme (le redko dve ali tri) in zori več mesecev.
Uporabnost: Gradnov les je zelo podoben dobovemu, od katerega pa ga težko zanesljivo ločimo. Na splošno je nekoliko manj cenjen, vendar podobno uporaben. Iz njega so izdelani zelo kakovostni parketi, primeren pa je tudi za furnirje.
Zanimivosti: Gradnov želod je bil nekoč pomembna prašičja hrana. Pražen in zmlet želod je služil kot kavni nadomestek. Skorja vsebuje veliko čreslovin, ki so jo nekoč uporabljali za strojenje kož.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije