Kulturna dediščina
Ajdovski gradec
Arheološko najdišče Ajdovski gradec spada med najbolje raziskana območja iz časov preseljevanja ljudstev v 5. in 6. stoletju našega štetja v tem delu Evrope. Predstavlja eno večjih starokrščanskih središč na območju Alp in eno večjih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem. Lahko ga primerjamo z naselbinami kot so Rifnik pri Šentjurju, Ajdna nad Potoki in Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. Skupaj z njimi Ajdovski gradec predstavlja glasnike rimske civilizacije na slovenskem ozemlju.
S svojo vznemirljivo zgodovino, o kateri pričajo zidovi in razvaline, tudi danes privablja in navdihuje obiskovalca. Ajdovski gradec si je mogoče ogledati v spremstvu lokalnega turističnega vodnika, tu izvajamo tudi animirane oglede za otroke. Na sprehodu po parku vam pot lahko prekriža Krjavel s svojo kozo, srečate lahko gozdnega moža ali se ustavite pri Muci Copatarici in preverite, če se vaš izgubljeni copatek morda le najde kje na njenih policah…
Na sevniškem gradu je na ogled maketa naselbine ter razstava replik predmetov najdenih ob raziskovanjih območja. Mogoče si je ogledati tudi film, ki podrobneje predstavi čas in življenje na Ajdovskem gradcu.
Skrivnosti tega mističnega prostora pa s tem še zdaleč niso vse razkrite.
Grad Sevnica
Na griču nad starim mestnim jedrom Sevnice stoji grad, ki je bil v pisnih virih pod imenom Castellum Lichtenwalde prvič izpričan leta 1309. V stoletjih se je njegova funkcija spreminjala. Niso ga čisto obšli kmečki upori in turški vpadi, ne vojne, a v primerjavi s številnimi drugimi gradovi se je sevniški izognil uničenju.
V zadnjih letih so bila na gradu in v njegovi okolici opravljena številna obnovitvena dela. Tako grad skupaj s starim mestnim jedrom pod njim predstavlja čudovito srednjeveško veduto.
Osrednji kulturni, zgodovinski, politični in protokolarni objekt ponuja edinstvena grajska doživetja za vse generacije. Nudimo vam vodene oglede po razstavnih prostorih (baročni salon, hodniki s stropnimi poslikavami, stolp s fresko štirih letnih časov, šolska zbirka, gasilska zbirka, konferenčni prostori, poročna dvorana, razstava o Ajdvskem gradcu, galerije, grajska kapela, grajsko lutkovno gledališče, grajska vinoteka, Lutrovska klet…), animirane oglede za otroke, prodajalno z lokalnimi izdelki, doživetje spoja med naravo in kulturo na tematski poti Gozd je kultura, botrstvo trtam modre frankinje v grajskem vinogradu, degustacije lokalnih vin v grajski vinoteki in kleti modre frankinje, veličastne grajske poroke v parku, pod gradom se nahaja postajališče za avtodome in še mnogo drugega.
Obiščite sevniški grad in se pustite zapeljati grajskim skrivnostim.
Lutrovska klet
Na griču pod sevniškim gradom stoji Lutrovska klet, eden redkih v celoti ohranjenih renesančnih spomenikov na slovenskih tleh. Pozidana za bogoslužne namene, kjer naj bi luteranski nauk širil tudi Jurij Dalmatin, ki je prvi prevedel Biblijo v slovenski jezik, je večkrat spremenila svojo namembnost.
Lutrovska klet je razdeljena na dva s slavolokom ločena dela, na oltarni in prostor za vernike. Največjo zgodovinsko umetniško vrednost predstavljajo ohranjene freske, na katerih najdemo upodobitve iz stare in nove zaveze ter luteransko ikonografijo, v oltarnem delu. Poslikave v tehniki tempere na svež omet so nastale v 16. stoletju, v času manierizma in izražajo močan vpliv Michelangela.
Danes je Lutrovska klet zaradi svoje akustičnosti prizorišče različnih glasbenih dogodkov. Ogledati si jo je mogoče v sklopu vodenega ogleda sevniškega gradu.
Dolinškov kozolec
Posebnost slovenskega podeželja so kozolci, ki jih v takšni obliki, kot jih poznamo pri nas, ni mogoče najti drugod po Evropi. Po obliki, velikosti in namembnosti so zelo raznoliki. Največji in najbolj poseben je dvojni kozolec toplar, ki ga najdemo le na poljih spodnje Štajerske in Dolenjske. Če so včasih služili za sušenje in shranjevanje pridelka, danes mnogi med njimi dobivajo drugačen namen.
Dolinškov kozolec stoji na šmarškem polju. Njegov izvor sega v leto 1920. Pripadal je eni večjih kmetij na Šmarčni. Uporabljali so ga za sušenje sena in žita. Svojemu dejanskemu namenu je služil do leta 1988. Leta 2009 pa ga je Ciril Dolinšek obnovil v prvotno stanje in na njem uredil zbirko kmečkega in gospodinjskega orodja, ki priča o življenju preprostega delovnega človeka.
Tematska pot TK Pav
Tematska pot TK Pav obuja rudarsko dediščino Krmelja in okolice. Pot, ki jo lahko prehodite krožno ali enosmerno, povezuje dve krajevni skupnosti – Krmelj in Šentjanž. Rdeča nit je premogovništvo, spoznate pa se tudi z ostalimi naravnimi in zgodovinskimi danostmi tega območja. Pot vas vodi mimo Črne mlake, jezerca sredi pragozda, ki je nastalo ob dnevnem kopu, mimo vzpenjače, s katero so včasih tovorili premog do reke Hinje in je označena z opisnimi tablami. Če imate srečo, vas na poti preseneti Knapec, ki je sicer tudi simbol osnovne šole Krmelj.
Sadjarstvo in vinogradništvo
Sadjarstvo in vinogradništvo sta dve kmetijski panogi, ki sta na sevniškem prisotni že več stoletji in imata bogato tradicijo.
Vino je skozi zgodovino sicer bilo bolj prisotno na Dolenjski strani občine. Tu so še danes znani po na prelomu prejšnjega stoletja zasloveli zgodbi o cvičku. V zadnjem desetletju pa se prebuja tudi Štajerski del, ki spada pod Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš. Sevnica kot del Posavja postaja poznana po visokokakovostnih sortnih vinih, med katerimi gre posebno mesto modri frankinji, okoliš pa je zelo naklonjen tudi peninam.
Sadjarstvo je bilo na tem območju močno prisotno in razvito že pred 2. svetovno vojno in tako ostaja še danes. Poseben sloves je v svet ponesla avtohtona sevniška voščenka, ko je že v 19. stoletju njen dišeč sadež z izjemnim okusom postal iskano trgovsko blago, ki so ga, za razliko od drugih jabolk, prodajali po kosih. Travniški visokodebelni sadovnjaki predstavljajo pomemben element kulturne dediščine in krajine.
Staro mestno jedro Sevnice
Sevnica se je razvila pod grajskim gričem, ki je prvič izpričan šele leta 1309, vendar se posadka omenja že stoletje prej. To nemo pričo priča o mnogih preživelih obdobjih – od renesanse do baroka. Najstarejša stavba na Glavnem trgu je spodnji grad Sevnica z letnico 1613, ki skupaj z neoromansko župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja, cerkvijo sv. Florjana, ki je bila pozidana v 15. stoletju, in obnovljenim znamenjem s kipom sv. Martina iz 17. stoletja tvori osrednji in najstarejši del starega mestnega jedra Sevnice. Trg še danes v glavnem ohranja svojo prvobitnost.
Železničarski muzej z maketo
V prostorih železniške postaje Sevnica je v upravljanju društva Železni-čar na ogled maketa železniške proge, po kateri vozijo modeli domačih in tujih lokomotiv in vagonov. Tu se nahaja tudi železničarski muzej, v katerem so na ogled predmeti, ki nas spomnijo na življenje in delo ob in na železnici, kar je še danes močno vtisnjeno v tradicijo in identiteto tukajšnjega človeka. Ogled je mogoč vsako prvo soboto v mesecu med 9. in 12. uro ter po dogovoru.