Lipa
Slovensko ime: Lipa
Latinsko ime: Tilia platyphyllos
Opis rastline:
Videz: Lipa je do 40 m visoko listopadno drevo. Deblo je ravno in pravilno, krošnja na prostem široka in debelo vejnata, v gozdu ožja. Koreninski sistem je močno razvit, zlasti močne so stranske korenine.
Lubje: Je temnorjavo do sivorjavo, z vzdolžnimi razpokami in ozkimi rebri.
Listi: So srčasti , narezano nažagani in permenjalno nameščeni ter pecljati. Po spodnji strani svetleje zeleni in z belimi dlačicami.
Cvetovi: Cvetovi so dvospolni, 5-števni, rumeni in dišeči. Je žužkocvetka.
Plodovi: So okroglasti, 8 – 18 mm debeli in gosto dlakavi oreški s 4-5 razločnimi vzdolžnimi rebri. Oreški so tako trdi, da jih med prsti ne moremo streti, medtem ko pri lipovcu lahko. Vsebujejo 1-2 semeni.
Uporabnost: Lipov les je mehek, zelo lahek, belkast do rumenkast in prijetno dišeč. Njegova uporabnost je zelo široka. Uporabljamo ga v rezbarstvu, mizarstvu, za izdelavo igrač, cokel, za kalupe, dele glasbil (klavirjev in orgel), za izdelavo oglja, za risanje itd. Iz lubja so včasih pletli vreče, košare, obuvala, pastirske plašče. Lipovo cvetje ima več zdravilnih lastnosti. Pogosto ga uporabljajo za pripravo čajev. Ličje iz skorje so včasih uporabljali v vrvarstvu, za pletenje vreč, košar, obutve in rogoznic, za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu. Lipa je ena najbolj priljubljenih in najpogosteje sajenih okrasnih dreves, ker doseže velike dimenzije je manj primerna za manjše vrtove.
Zanimivosti: Lipa je bila že v Antiki simbol prijateljstva. Zevsovemu svetišču sta delali senco dve drevesi. Eno je bilo Jupitrovo drevo hrast, drugo pa je bila lipa, znamenje nežne zvestobe. Pri ljudstvih srednje Evrope je bila lipa že v daljni preteklosti drevo življenja in zdravja, modrosti in pravičnosti. Pod njo so se zbirali starešine, se posvetovali in razsojali, pod njo se je smela govoriti le resnica. Pri Slovanih je lipa simbolizirala žensko milino, lepoto in srečo ter zakonsko ljubezen.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije