Navadna breza
Slovensko ime: Navadna breza
Latinsko ime: Betula pendula
Opis rastline:
Videz: Zraste do 30 metrov visoko. Krošnja je redka in stožčasta, konci vej se povešajo. Mlade veje so povešene, rdečkastorjave in posute s svetlimi bradavičastimi tvorbami. Koreninski sistem je plitev, vendar zelo gost in široko razrasel.
Lubje: Ko je mlado, je zlatorjavo in se lesketa, pozneje je belo s prečnimi plutastimi izrastki.
Listi: So trikotni, mladi lepljivi in na dolgo priostreni. Dvojno nažagani ali nazobčani, po obeh straneh goli, spodaj sivozeleni. Premenjalno nameščeni.
Cvetovi: Vetrocvetka in enodomna. Cvetovi so enospolni in rastejo na istem drevesu. Moški cvetovi so združeni v do 6 centimetrov dolge, rumenkastorjave, viseče mačice. Ženski cvetovi so združeni v do 2 centimetra dolge, tanke, pokončne in pecljate, zelenkaste mačice. Cveti aprila in maja hkrati z olistanjem.
Plodovi: So drobni krilati oreški, združeni v goste, viseče mačice, ki razpadejo, ko dozorijo meseca julija ali avgusta.
Uporabnost: Les je rumenkast do rdečkasto-bel, srednje težek, srednje trd, elastičen in slabo trajen, vendar cenjen. Uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, kolarstvu, rezbarstvu. Iz njega izdelujejo zobotrebce, celulozo, oglje, okvirje za slike, tobačne pipe in drugo. Ima veliko ogrevalno vrednost, gori s svetlim plamenom in skoraj brez dima. Ker med gorenjem ne poka in ne prasketa je priljubljeno gorivo za kamine. List, brsti in skoraj imajo več zdravilnih lastnosti. Brezov sok ima tudi prijeten okus, če pa ga pustimo, da fermentira, dobimo šibko alkoholno pijačo. Navadna breza je tudi priljubljeno okrasno drevo in med Slovenci velja za daleč najlepšo drevesno vrsto. Cvetni prah lahko v pomladanskem času občutljivim osebam povzroča resne alergije. Breza je tudi najpomembnejše alergogeno drevo.
Zanimivosti: Še danes je tako prijetno v senci brezovih visečih vej, saj se je breza prepognila zato, da je nudila senco Mariji. Na brezovih metlah so nekdaj jahale čarovnice in z brezovo metlo so kmetje ošvrkali konja, ko je prvič prišel v hlev. Prav tako je brezova metla pričakala nevesto, ko je prvič prišla v novi dom. Sedenje pod brezo nas navdaja z nežnim mirom in nas navdaja z radostjo življenja in spravljivosti. Belokranjske steljnike zaznamuje breza.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije