Pravi kostanj
Slovensko ime: Pravi kostanj
Latinsko ime: Castania sativa
Opis rastline:
Videz: Je do 35 m visoko drevo. Krošnja je košata, deblo se na starost odebeli, široko razmaknjeno raste že nizko nad tlemi.
Lubje: Sprva je gladko, rjavo, pozneje sivorjavo in po dolgem razbrazdano.
Listi: 25 cm dolgi, enostavni, suličatsi, podolgovati, koničasti robovi so kakor žaga ostro nazobčani. Zgoraj so lesketajoče se zeleni z izrazitimi žilami.
Cvetovi: Je enodomna, žužkocvetna vrsta, vendar se oprašuje tudi z vetrom. Cveti pozno, šele konec junija ali v začetku julija meseca.
Plodovi: Rumeno rjavkaste skledice, ježice z mehkimi bodicami, ki se razpočijo v štirih loputah. V njih leže 2-3 rjavi, lesketajoči se plodovi kostanja. Kostanj ima na koncu značilen repek, ki je ostanek cvetnega odevala. Plodovi dozorijo in odpadejo oktobra.
Uporabnost: Les je trajen in kakovosten , podoben hrastovemu in široko uporaben v gradbeništvu, sodarstvu, za električne droge, železniške pragove, vinogradniške kole in kurjavo. Veliko kostanjevega lesa se porabi tudi za proizvodnjo tanina. Nekateri deli so uporabni v zdravilstvu. Hranljivo seme je užitno pečeno, kuhano ali kandirano. Med gojenimi sortami je najbolj znan laški kostanj ali maroni.
Zanimivosti: Pravi kostanj so skupaj z vinsko trto pri nas razširjali Rimljani. V 20. Stoletju je pravi kostanj hudo prizadel kostanjev rak. Vsi poskusi boja proti tej bolezni so bili neuspešni, šele pojav okuženosti glive z virusom, bo morda ustavil pohod te bolezni. Pravi kostanj dočaka visoko starost. Najstarejša drevesa rastejo na pobočjih vulkana Etna, v Sloveniji so pravi kostanji med najdebelejšimi drevesi. Najmogočnejši je Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah, saj ima obseg 1093 cm in je visok 18 m.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije