Robinija navadna
Slovensko ime: ROBINIJA navadna
Latinsko ime: Robinia pseudoacacia
Opis rastline:
Videz: Navadna robinija zraste do 25 metrov visoko, deblo pa ima pokončno, pokrito pa je z rjavo sivo močno razpokano skorjo. Krošnja drevesa je okrogla, sestavljajo pa jo veje, polne dolgih trnov. Domovina navadne robinije so ZDA, danes pa je ta drevesna vrsta razširjena tudi v Evropi, kjer ponekod zaradi hitrega razraščanja že postaja grožnja ekosistemu. Razmnožuje se s semeni ali potaknjenci ter s koreninskimi poganjki. Navadna robinija ne mara kamnite podlage in rastišč z zastajajočo vodo ali visoko podtalnico. Za razvoj potrebuje veliko svetlobe, zaradi česar se najpogosteje pojavlja na gozdnih obronkih ali posekah. Občutljiva je za veter, sneg in nizke temperature, zato je v Evropi najbolj razširjena v vinorodnih predelih. Najbolje uspeva v čistih sestojih, v gozdnih združbah raste skupaj z brezo, topolom, javorjem, jesenom, brestom, črnim gabrom in hrastom.
Listi: so svetlo zeleni in pernato deljeni na manjše lističe. Listi so na rdeče rjave mlade vejice nameščeni premenjalno, sestavljeni pa so iz 7 do 20 majhnih lističev z gladkim listnim robom. Na bazi peclja poganjata iz veje po dva trna, ki sta v resnici preobražena prilista.
Cvetovi: navadne robinije so beli in združeni v velika grozdasta socvetja, polna medu (metuljasti). Cvetovi so užitni, v času cvetenja (od maja do junija) pa z močnim vonjem privabljajo veliko žuželk. Oplojeni cvetovi postanejo viseči usnjati stroki, polni semen (od 4 do 10 fižolu podobnih semen). Cveti do 10 dni.
Plodovi: Plodovi so rjavi stroki, ki vsebujejo trda fižolasta semena.
Uporabnost: Les navadne robinije je trd in trpežen, elastičen, je pa to tudi ena najbolj medonosnih drevesnih vrst in tudi cenjeno okrasno drevo. Ker dobro prenaša onesnažen zrak, jo pogosto sadijo v mestih. Zaradi kakovostnega lesa robinijo marsikje umetno zasajajo. Znani so veliki čisti robinijini gozdovi na Madžarskem, od koder prihaja kakovostna hlodovina starejših dreves, ki tam dosegajo večjo višino in se tudi bolj debelijo. Zaradi velike trpežnosti les tega drevesa na veliko uporabljajo v kolarstvu, kot gradbeni les, za železniške pragove, primeren je za ročaje za orodja, zaradi obstojnosti pa tudi za gradnjo mostov, plovil in sodov, v Sloveniji pa jo pogosto uporabljajo vinogradniki, ki iz navadne robinije izdelujejo kole za svoje vinograde. Les robinije je nepogrešljiv tudi kot jamski les, ker začne ob velikih obremenitvah glasno pokati.
Zanimivosti: Je tujerodna drevesna vrsta, ki se v naših gozdovih močno širi, pri tem pa izpodriva domače drevesne vrste. Robinija izvira iz Severne Amerike, v Evropo pa so jo razširili na začetku 17. stoletja. Zaradi uporabnega lesa in velike medonosnosti so jo namenoma gojili, razširila pa se je tudi v naravne gozdove. Robinija je velik porabnik nekaterih mineralov. Tla zelo osiromaši kalcija, fosforja in kalija, ki se shranjujejo v skorji. Zato je po poseku smiselno debla olupiti in skorjo pustiti v gozdu. Zaradi simbioze z bakterijami na koreninskih gomoljčkih bogati tla z dušikom.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije