Sliva
Slovensko ime: SLIVA
Latinsko ime: Prunus silvatica
Opis rastline:
Videz: Sliva ali češplja je do 12 m visoko listopadno drevo z nepravilno krošnjo, dolgimi, vodoravnimi vejami, večinoma ravnim, vitkim deblom in pogostimi nadzemnimi koreninskimi poganjki. Brsti so jajčasti in zašiljeni, do 5 mm dolgi. Njeno poreklo ni popolnoma znano. Domača češplja je slovenska avtohtona sorta, kar pomeni, da pri nas zelo verjetno raste že od nekdaj in je torej zelo pogosta. Najverjetneje je prišla iz Kavkaza. Danes jo najpogosteje sadimo kot sadno drevo, močno je razširjena po vsej Evropi, razen na severu, enako tudi o drugih celinah. Je eno najbolj razširjenih sadnih dreves pri nas in raste po vsej Sloveniji, zaradi slabšega prenašanja suše pa je redkejša na Primorskem. Gojimo jo po sadovnjakih, ob hišah in hlevih, v vrtovih raste ob poteh, po gozdnih robovih in omejkih. Zelo znani so slivovi sadovnjaki v Brkinih. V gozdu je ne najdemo, zunaj gozda se ponekod s semeni ali koreninskimi poganjki subspontano razširja. Najbolje uspeva na vlažnih, s hranili bogatih tleh. Ustrezajo ji sončne, tople lege, zimski mraz prenaša dobro, med cvetenjem jo včasih prizadene pozna slana.
Listi: So premenjalno nameščeni, enostavni, eliptični ali narobe jajčasti.
Cvetovi: Cvetovi so dvospolni, imajo 5- števno cvetno odevalo, so beli, kratkopecljati in združeni v skupine po 2-3 cvetovi. Je enodomna in žužkocvetna vrsta, cveti aprila in maja, pred olistanjem ali hkrati z njim
Plodovi: Plod je ovalen ali okrogel, ponavadi modre do vijolične barve. Lahko je tudi rumenih ali rdečih odtenkov. Domača češplja zori od začetka do sredine septembra.
Uporabnost: Sliva je brez dvoma eno najstarejših kulturnih rastlin. Plodove uživamo presne, posušene ali kako drugače predelane. Imajo nekaj zdravilnih učinkov. Znanih je okrog 2000 sort. Les je težek, trd, žilav, uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, rezbarstvu in za izdelavo pihal.
Zanimivosti: Nekdanja Jugoslavija naj bi bila vodilni svetovni pridelovalec sliv. Število slivovih dreves so ocenjevali na 77 milijonov. Sorta domača češplja ima kar nekaj lokalnih imen. Poznamo jo kot bistrico, brkinsko slivo, madžarko, bosanko in požegačo. V preteklosti je bila pri nas zelo zastopana v Brkinih in na Goriškem, v manjšem obsegu pa tudi v drugih regijah. Danes je razširjena po vsej državi. Slive so najstarejše ljudsko zdravilo za uravnavanje prebave. Delujejo odvajalno.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije