Trepetlika
Slovensko ime: Trepetlika
Latinsko ime: Populus tremula
Opis rastline:
Videz: Je do 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z rahlo, presvetljeno, pogosto nepravilno okroglasto krošnjo ter plitvim, a zelo široko razraslim koreninskim sistemom.
Lubje: Starejša drevesa imajo svetlosivo do sivo, gladko in plitvo razpokano skorjo.
Listi: Listi so sprva svilnato dlakav, pozneje zgoraj goli, zeleni in spodaj svetlo zeleni in žilnati. Premenjalno nameščeni. Že v majhnem vetru trepetajo.
Cvetovi: Dvodomna in vetrocvetna vrsta, ki cveti marca in aprila pred olistanjem. Enospolni cvetovi so brez cvetnega odevala in so združeni v viseče. 8 – 10 cm dolge enospolne mačice. Moške mačice so sprva sive in po cvetenju rdečkaste, ženske mačice so rjavkaste.
Plodovi: Plodovi so gole, rjavkaste podolgovate glavice, ki dozorijo že tri tedne po oprašitvi. V njih so rumenorjava, drobna, z gostimi belimi dlačicami obraščena semena.
Uporabnost: Les trepetlike je lahek in ne preveč trden, vendar za nekatere izdelke zelo cenjen. Ker je porozen, ga je lahko impregnirati s parafinom. Gori z velikim plamenom in skoraj brez saj, zato iz njega izdelujejo vžigalice, uporaben je za različne zabojčke in embalažo, za okvire čolnov, kot polnilo pri izdelavi železniških vagonov in pohištva, za risalne mize ali kot odlična surovina za celulozo in lesno volno. Čaj ali različna mazila brstov trepetlike delujejo razkuževalno in pomagajo pri zdravljenju raznih vnetij. Trepetlika tudi v gozdu varuje pomladek drugih, občutljivejših drevesnih vrst, ki se pod njenim zastorom razvije po naravni ali umetni poti.
Zanimivosti: Trepetlika je podobno kot sorodne vrbe kratkoživa drevesna vrsta, saj drevo začne trohneti že pri starosti 60 let. Trepetlika je povezana z načeli neustrašnosti in premagovanja ovir.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije