Zeleni bor
Slovensko ime: ZELENI BOR
Latinsko ime: Pinus strobus
Opis rastline:
Videz: Zeleni bor je do 30 m (50) visoko in do 3 m debelo drevo s precej nepravilno krošnjo. Debele in različno dolge veje izraščajo v vejnih vencih po pet (značilnost iglavcev). Skorja je sprva sivozelena, tanka, bleščeča in gladka, pri starih drevesih pa sivorjava, debela in globoko razpokana, tako da tvori pravokotne ploščice. Naravno je razširjen v severovzhodnem delu Severne Amerike, kjer je eden izmed najpomembnejših graditeljev naravnih gozdov. Največ ga je v nižinah in gričevju, raste od morja do 1500 m n. v., čeprav nad 500 m n. v. raste le še posamezno. V manjših skupinah ali posamezno se pojavlja skoraj v vseh gozdovih v Sloveniji. Raste na zelo različnih tleh, najbolje pa na globokih, peščenih, zmerno vlažnih in nekoliko kislih tleh. Na silikatni matični podlagi uspeva bolje kot na apnenčasti. Dobro prenaša tudi nizke zimske temperature, slabše sneg in veter, ki lomita krhke veje. Je polsencozdržna vrsta, v mladosti prenese precej zasenčenja s strani, v starosti pa reagira kot svetloljubna vrsta.
Listi: Iglice izraščajo v šopkih po pet, dolge so 6-14 cm, so zelo tanke, mehke in nežne, modrozelene barve. Enakomerno so razporejene okrog in okrog poganjka, se ne povešajo, na drevesu ostanejo 2-3 leta. Šopi iglic so pretežno navzgor obrnjeni. Ob dnu obdaja šop nežna, luskasta nožnica; dolga do 15 mm, ki kmalu odpade.
Cvetovi: Enodomna in vetrocvetna vrsta, cveti maja in v začetku junija.
Plodovi: Storži zorijo 2 leti, so podolgovati 8-20 cm dolgi, rahlo zašiljeni in rjavi.
Uporabnost: Zaradi izjemo hitre rasti in kakovostnega lesa zeleni bor v svoji domovini ena najpomembnejših gospodarskih vrst. Les je lahek in glede na svojo majhno težo zelo trden in se dobro obdeluje.
Zanimivosti: Najdebelejši zeleni bor raste pri kraju Marquette v ZDA, visok je 61,2 m in ima premer 1,5 m.
Zeleni bor je poleg duglazije in rdečega hrasta najpogostejša tuja drevesna vrsta sajena v naših gozdovih. Prvič je bil zasajen konec 18. stoletja pri Mokricah. Les zelenega bora so uporabljali za jambore ladij Britanske kraljeve mornarice. Zeleni bor močno trpi zaradi mehurjevke zelenega bora ali ribezove rje (Cronartium ribicola), rastlinske bolezni ki se razvije na dveh gostiteljih. Gostitelj dikariontskega stadija mehurjevke je ribez, zato lahko bolezen preprečimo, če ribeza ne zasajamo preblizu zelenega bora ( najmanj 2 km). Zeleni bor je hitro rastoča vrsta in v tem prekaša tudi smreko in rdeči bor.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije