Hrast dob
Slovensko ime: Hrast - dob
Latinsko ime: Quercus robur
Opis rastline:
Videz: 20-30 m visoko drevo. Krošnja je neenakomerna zračna. Če raste na planem, segajo veje daleč v višino in širino. Deblo je na starost zelo debelo. Razvije se nizko nad tlemi, veje so močne in koničaste. Ima močne korenine z izrazito srčno korenino.
Lubje: Srva je gladko, pozneje se zelo odebeli in ima dolge in globoke razpoke. Je temno sive barve.
Listi: Pernato krpati poženejo šele sredi maja. Peclji so zelo kratki ali jih sploh ni; na nastavkih pecljev sta po dve vzboklini.
Cvetovi: Enodomno drevo. Moški cvetovi so v socvetih viseče mačice, ženski so pokončni na pecljih. Razvijejo se spomladi.
Plodovi: Plod imenujemo želod in je orešek v čašasti strukturi, imenovani kapica. Na pecljih jih sedi več.
Uporabnost: furnir, pohištvo, rezbarije, talne obloge, stopnišča, železniški pragovi, piloti, sodi, za zunanje konstrukcije kot gradbeni les... Rezane deske hrasta so zaradi svoje slikovitosti, še posebno cenjene pri izdelavi pohištva.
Zanimivosti: Posebnost hrasta so velika "zrcalca"(strženovi trakovi), ki so lepo vidni v radialnem rezu. V Sloveniji raste samoniklih šest hrastov (dob, graden, cer, črnika, puhasti hrast, hrast plutovec). Največji raste v vasi Cundrovec pri Brežicah z obsegom 735 cm in višino 25 m. Hrast se radi križajo med seboj.
Hrastov gozd nas zna v svoji temačnosti sladko objeti s svojim mehkim, veličajnim duhom, ki nas omamlja, straši in boža.
Opis pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije