Gospodarstvo

Skozi mesto je leta 1862 stekla železnica, železniška postaja, ki so jo zaradi pomanjkanja prostora zgradili zunaj trškega jedra, pa je postala zametek novega dela mesta in s tem tudi industrije že pred prvo svetovno vojno.

Sevnica se je začela industrijsko razvijati na začetku 20. stoletja. Že pred prvo svetovno vojno je imela dva obrata, tovarno kopit in parno žago.

Med obema vojnama je bila Sevnica že najbolj razvit kraj v Posavju, drugo večje delavsko središče pa je bil Krmelj z rudnikom rjavega premoga.

Med drugo svetovno vojno je bilo območje vključeno v Hitlerjev selitveni program, zato je to obdobje med ljudmi pustilo globoke in boleče sledi.

Sevnica je postala mesto leta 1952. Mesto s približno 5000 prebivalci je industrijsko, obrtno, trgovsko, kulturno in upravno središče občine z obširnim zaledjem.

Ime kraja in občine v svet nosijo uspešna, tradicionalna sevniška podjetja, na katera smo zelo ponosni. Sevnica je središče občine tudi v gospodarskem in obrtnem pomenu.

V Sevnici je doma industrija lepega. Oblikujemo in izdelujemo najlepše kopalke in perilo, elegantno in klasično stilno pohištvo, kakovostno in udobno obutev. Sicer pa prevladujejo lesnopredelovalna, kovinskopredelovalna, tekstilna in kemična industrija.

Pomembna gospodarska panoga je kmetijstvo. Pokrajinski mozaik sestavljajo obdelana polja, pašniki, sadovnjaki in vinogradi. Kmete, sadjarje, poljedelce in živinorejce povezuje sevniška kmečka zadruga.