Grajski park Gradu Sevnica

V poletnih mesecih leta 2013 je potekala celovita obnova okolice gradu Sevnica, ki ga zdaj bogati obnovljeni grajski park. Skupaj z gradom tvori edinstveno celoto naše skupne kulturne dediščine. Nemalo radovednosti in zanimanja domačinov in obiskovalcev od drugod je bilo namenjeno novim ureditvam, ki so redek primer celovito obnovljenega grajskega parka na Slovenskem (skoraj edini v zadnjih 20 letih).

Okrasni vrt ob gradu je nastal v prvi četrtini 19. stoletja, in sicer po letu 1803, ko je grad Sevnica kupil Janez Nepomuk Haendl (pozneje povzdignjen v pl. Rebenburg), ki je zasadil številne eksote, porušil obrambne zidove, zasul jarke in na južnem pobočju uredil kulturne terase, na katerih je zasadil vinsko trto. Že v tistem času je bil vrt nekaj posebnega, kar potrjuje dejstvo, da si ga je nadvojvoda Janez leta 1812 še posebej ogledal. Domnevno so iz tega obdobja nekatera najstarejša drevesa na obodu grajske ravnice in historicistični dodatki (npr. krogovičasta neogotska balkonska ograja na razgledišču ob kamnitih levih, klesana kamnita baza razglednega paviljona zahodno od gradu, rusticiran vrtni portal z dvokrilnimi kovanimi vrati, ornamentiran tlak iz rečnih prodnikov pred Lutrovsko kletjo idr.).

Na najvišji terasi ob kamnitem zidu pod okrasnim vrtom se je razprostiral zelenjavni vrt, ki je označen tudi v franciscejskem katastru iz leta 1825. Iz tega katastra je razvidno, da sta bila okrasna vrtova sestavljena iz dveh razvitih parternih ureditev. Obe odražata simetričnost in ortogonalnost zasnove, razlikujeta pa se v ornamentiki. Notranja simetrija in ornamentika obeh delov kažeta na baročni oblikovni vpliv, kar dopolnjuje še rokokojsko zvijugana oblika povezovalne pešpoti. O razkošnosti nekdanjega okrasnega vrta pričajo številne še ohranjene (in danes restavrirane) parkovne skulpture, med njimi Marija z detetom na podstavku, plastiki psa in žabe, kamnita vaza ter kamnite levje skulpture. V franciscejskem katastru je kot sredinski motiv na zahodnem delu prikazan tudi vodomet, čeprav njegov obstoj ni bil nikoli dokazan, danes pa je umeščen v osrednji del zahodnega dela. Izrazita sredotežnost zasnove zahodnega dela s potmi v križni zasnovi se zgleduje po zrelih renesančnih vrtnooblikovalskih vzorih, značilnih za nemške dežele na prehodu iz 16. stoletja v 17., medtem ko vzhodni grajski parter odraža vpliv baroka. Oblike so mehkejše, ornamentika je razgibana s središčnim poudarkom, ki je sprva najverjetneje označeval kalifornijsko kalocedro, ki raste še danes.

Zdajšnja veduta grajskega parka po vzoru nekdanjega okrasnega vrta prikazuje in razodeva veličastnost okolice gradu Sevnica. Posebej zanimiva je rekonstuirana zahodna terasa z balustradno ograjo, na kateri so kamnite krogle, plamenice, neorenesančne vaze in neobaročni kamniti cvetlični vazi. Dandanes se v grajskem parku lahko sprehodite pod krošnjami številnih dreves, ki še posebej v poletnih mesecih nudijo senco številnim obiskovalcem. V zahodnem delu parka so najbolj opazne javorovolistne platane (Platanus acerifolia) in rdečelistna bukev (Fagus sylvatica "Atropunicea"), v vzhodnem delu pa s svojo poševno rastjo izstopa kalifornijska kalocedra (Calocedrus decurrens). Druga drevesa v grajskem parku so javor (Acer sp.), tisa (Taxus baccata), beli gaber (Carpinus betulus), divji kostanj (Aesculus hippocastanum), gladki bor (Pinus strobus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), hrast graden (Quercus petraea), lipa (Tilia platiphyllos), robinija (Robinia pseudoacacia), črni gaber (Ostrya carpinifolia) ter gorska sekvoja ali mamutovec (Sequoiadendron giganteum).

Med drevesi so v grajskem parku označene tudi energijske točke, na katerih zemlja najbolj izžareva svojo energijo, v toplejših mesecih pa se lahko spočijete in uživate na stilnih lesenih klopeh. Kamnitim predmetom v parku življenje dajejo zasaditve pušpana in gabrove živice. Uživate lahko tudi v razglednem paviljonu na skrajnem zahodnem robu parka, ki je pravi kraj za romantiko in opazovanje sončnih zahodov. Edinstveno veduto dopolnjuje tudi celovito obnovljena grajska vila ob grajskem parku nad grajskim vinogradom s 500 trtami modre frankinje.

Vrtnoarhitekturno dediščino gradu Sevnica podrobno opisuje konservatorka ZKVDS OE Celje Andreja Mihelčič, rastlinski in živalski svet gradu Sevnica in njegove okolice pa biolog Dušan Klenovšek v prispevkih v monografiji Grad Sevnica, ki jo je leta 2011 izdalo društvo TRG Sevnica.

Obnovljena okolica gradu Sevnica omogoča tudi pripravo in nadgradnjo različnih vsebin (porok in prireditev), ki jih s skrbnim premislekom in odgovornostjo umeščamo vanjo tako, da kar najbolj zadovoljuje potrebe in želje uporabnikov. Grad Sevnica z okolico je naša skupna kulturna dediščina, zato ga varujmo in uporabljajmo skrbno, da bo ostal v vsej svoji lepoti tudi za prihodnje rodove!