Najdebelejša bukev v Posavju

Po podatkih iz uradnih evidenc Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) je Ruparjeva bukev najdebelejša bukev v regiji Posavje. Je v dobri kondiciji, vitalne rasti in stara precej več kot 100 let. 

Obseg: 487 cm 

Premer: 155 cm

Bukev (Fagus Sylvatica)

Splošni opis

Bukev je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z veliko zaobljeno krošnjo in srednje globokim koreninskim sistemom. Skorja je tanka, siva in gladka, le izjemoma v spodnjem delu razpokana. Plod je žir skupaj z bukvico, skledica se jeseni v času zrelosti odpre s štirimi loputami.


Rastišče

Najraje ima sveža in globoka, s kalcijem bogata humozna tla. Razmeroma dobro prenaša zimski mraz, mladje je občutljivo za spomladansko slano in daljšo sušo. Navadna bukev je sencozdržna drevesna vrsta.

Razširjenost
Je naravno razširjena v večini srednje in zahodne Evrope, na severu jo najdemo še v južni Angliji in na južnem koncu Skandinavije, raste tudi po južnoevropskih gorovjih (Pireneji , Apenini). Na vzhodu raste vse do Ukrajine, na jugovzhodu pa še na Balkanskem polotoku. V Alpah raste do 1700, v Apeninih do 1950 m. n. v.

Vloga v okolju
Navadna bukev je graditeljica ali spremljevalka različnih rastlinskih združb. Med gozdnimi tipi v Sloveniji prevladujejo različni bukovi gozdovi s 56,3 %, jelovo-bukovih gozdov pa je 13,8 %. To pomeni, da je bukev z večjim ali manjšim deležem zastopana v 70,1 % slovenskih gozdov. Njena lesna zaloga je bila leta 2001 enaka smrekovi in je znašala 31,9 % skupne lesne zaloge.

Uporabnost
V Sloveniji je med gospodarsko najpomembnejšimi drevesnimi vrstami. Ima trd, težek, elastičen in na prostem slabše obstojen les z veliko ogrevalno močjo. Uporabljajo jo za pohištvo, parket, vezane plošče, železniške pragove, celulozo in pridobivanje oglja. Plodovi, vendar samo kuhani, so užitni, surov žir so nekoč uporabljali za prehrano prašičev.