Sevniška (dolenjska) voščenka

Sevniška voščenka je slovenska avtohtona (domača) sorta, ki je bila še na začetku 20. stoletja precej razširjena v okolici Litije, Sevnice, Krškega, Brežic in Novega mesta. Znana je še pod imenoma dolenjska voščenka in dolenjka.

Sorta dolenjska voščenka je bila včasih zelo cenjena sorta, ki je tudi v zelo dobrih in s sadjem bogatih letih ni bilo težko prodati.

Poleg okusnosti in prijetne arome plodov tudi nekaj slabosti. Je zelo izmenično rodna sorta, plod je občutljiv za otiske, zato tudi slabo prenaša transport.

Plodove skladiščimo v hladni in temni kleti, v kateri zdržijo do marca. Glede rastišča ji ustrezajo primerno vlažna tla ter tople in zavetne lege. Rast jablane je zelo bujna. V suhih in peščenih tleh so plodovi majhni. Vetrovnim legam se je treba izogibati, saj lahko veter otrese plodove, še preden so ti zreli.

Plod je ploščato okrogle oblike in ob zrelosti zeleno-rumene barve. Pozneje se obarva intenzivno rumeno in postane voskast, po čemer je sorta tudi dobila ime. Čas zorenja je okoli 20. septembra. Meso je sladko-kislega prijetnega okusa in spominja na pomaranče.

Starejša slovenska pomološka literatura označuje dolenjsko voščenko kot sorto, ki ji na Slovenskem glede okusnosti ni para. Zelo tipičen vidni znak pri prepoznavanju dolenjske voščenke je poleg rumene obarvanosti, kratkega peclja in voščene prevleke predvsem rjavost v obliki zvezde v peceljni jamici.

Dolenjska voščenka ima pomembno mesto tudi v projektu Oživitve travniških sadovnjakov v Sloveniji, s katerim naj bi ta, v preteklosti pri nas razširjena sorta dobila nekdanjo veljavo.