Zgodovina

Sprehod skozi zgodovino nam pokaže, da je bilo območje občine poseljeno že v pradavnini, na kar kažejo najdbe v okolici Kaplje vasi. Tam so živeli Iliri in Kelti, o čemer pričajo halštatske najdbe v Boštanju. Na začetku našega štetja so ti kraji prešli v posest rimskega imperija.

O nemirnih časih preseljevanja ljudstev priča arheološko najdišče na Ajdovskem gradcu nad Vranjem iz 5. do 6. stoletja našega štetja, kjer so odkrili sledove poznoantičnega in zgodnjekrščanskega naselja. V poznem srednjem veku je Sevnica prvič omenjena leta 1256, ko je območje pripadalo salzburškim nadškofom, po kratkotrajni vladavini madžarskih kraljev pa je prešlo pod habsburško oblast, ki se je ohranila vse do konca prve svetovne vojne.

Turški vpadi in kmečki upori so prizadeli tudi območje Sevnice. V kmečkem uporu leta 1573 so uporni kmetje kraj tudi zasedli. V 16. stoletju je bil zato utrjen gornji sevniški grad.

Sevnici niso prizanesli niti požari niti kuga. Trg je večkrat pogorel, nazadnje leta 1854, o morijah kuge pa pričajo številna kužna znamenja in taborska cerkev sv. Roka nad Sevnico.

Sevnici so bile trške pravice podeljene leta 1322, pravico do sejmov ji je salzburški nadškof podelil šele leta 1513, cesar Jožef II. pa ji je leta 1783 dovolil prirejati letne živinske sejme. Arhitektura srednjeveškega gradu Sevnica, ki je bil prvič izpričan šele leta 1309, vendar se že leta 1292 omenja posadka v Sevnici, ki je gotovo vezana na gornji grad, je nema priča o številnih preživelih obdobjih – od renesanse do baroka. V bližini gradu je Lutrovska klet iz 16. stoletja, eden najlepših renesančnih umetnostnih spomenikov pri nas, ki se ne ponaša le s čudovito poslikavo, ampak tudi z izredno akustiko. Kot pove ime, je bila klet včasih zatočišče protestantov. V njej naj bi Lutrov nauk učil tudi Jurij Dalmatin.

Spodnji grad Sevnica z letnico 1613 je najstarejša stavba na Glavnem trgu, ki je osrednji, najstarejši del Sevnice skupaj z neoromansko župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja, s cerkvijo sv. Florjana iz leta 1443 in z obnovljenim znamenjem s kipom sv. Martina iz 17. stoletja. Danes je v spodnjem gradu sedež Občine Sevnica, trg pa tudi v teh časih v glavnem ohranja svojo prvobitnost.

Tudi Sevnice se je v 19. stoletju dotaknilo slovensko narodno gibanje. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, leta 1869 pa se ji je pridružil še tabor, na katerem so številni narodno zavedni Slovenci zahtevali zedinjeno Slovenijo. To močno taborsko gibanje je pomembno zaznamovalo zgodovino kraja.

Na zaobljenih gričih se kot samotni stražarji belijo cerkve in cerkvice. Mnoge med njimi so spomeniško zaščitene in še zdaj poudarjajo prvobitno lepoto in nedotakljivost naravnega okolja.